Prišlo je do menjave generacij: Škoda je predstavila novega Kodiaqa in Superba. Gre za modela, ki vsak po svoje določata prepoznavnost in sodobno bistvo te znamke ter pomembno prispevata k njeni tržni stabilnosti.
Ime Superb se je resda pojavilo že v tridesetih letih prejšnjega stoletja, toda največji limuzinski model, s katerim so pri znamki odločno zakorakali v srednji (in sčasoma zgornji srednji razred), je zares zaživel šele s prvo generacijo sodobnega Superba leta 2001. Kodiaq pa je tisti model, s katerim so pri Škodi leta 2017 samozavestno pokazali, da se tudi v karoserijskem razredu, ki je zadnja leta nesporno vladar trga, brez težav kosajo s srednje velikimi SUV-modeli drugih znamk. Če je med prvo generacijo Superba in Kodiaqa moralo miniti šestnajst let, pa najnovejši generaciji – Superbova četrta in Kodiaqova druga – prihajata na trg tako rekoč sočasno.
Tokrat so namreč oblikovalci in inženirji korenito, skoraj do zadnjega vijaka, vse osmislili na novo, po drugi strani pa sta oba modela dobila kup najsodobnejše in hkrati zelo podobne tehnologije. Nastajala sta namreč na skupni koncernski platformi MQB, ki pa so jo inženirji za to generacijo povsem prenovili in zdaj nosi ime EVO. Zelo prilagodljiva osnova daje oblikovalcem in inženirjem proste roke za celo paleto izjemno različnih modelov. Nedvomno je Kodiaq, ki prihaja na trg v začetku leta, med večjimi, hkrati pa največji SUV.
Izjemno pomemben model, tudi za imidž znamke, je oblikovno še vedno prepoznaven kot Kodiaq, toda zdaj vendarle z evolucijo zunanje podobe in bolj zglajenimi linijami, elegantno ožjimi žarometi (poslej vselej v LED-tehniki) ter z dimenzijami, ki niti ne odstopajo toliko od predhodnika. Kljub temu pa je daljši za dobrih šest centimetrov (4,76 metra), višina je ostala približno enaka, je pa neznatno ožji. Tudi darežljiva medosna razdalja je nespremenjena (2,97 metra). Kljub temu je oblikovalcem uspelo notranjost narediti prostornejšo v vseh dimenzijah, predvsem pa v prtljažniku, ki v petsedežni verziji meri kar 910 litrov (75 litrov več kot prej), njegova največja prostornina, če so podrti vsi sedeži, pa je kar 2105 litrov (40 litrov več od predhodnika). V primeru sedemsedežne verzije je za tretjo vrsto še vedno 340 litrov prostora, kar je 70 litrov več kot v odhajajočem modelu. Še izraziteje kot pri zunanjosti je svež oblikovalski veter zavel v notranjosti. Armaturna plošča je visoka, na sredi je do trinajst palcev velik lebdeči osrednji zaslon, pred voznikovimi očmi je desetpalčni virtualni prikazovalnik, ročica menjalnika pa se je preselila pod volan. Toda glavna novost je spretna kombinacija digitalnega in analognega. Gre za tri vrtljiva stikala na osrednji konzoli, ki jim lahko voznik spreminja in dodaja funkcije, vse to pa je vidno na glavnem zaslonu.
Digitalizacija in povezljivost seveda spet igrata pomembno vlogo: telefon je mogoče polniti brezžično, priključki USB- C so štirje, brezžična povezava je na voljo za vse v avtomobilu, ravno tako lahko dobiva posodobitve po zraku (OTA), zraven pa je še cel kup mobilnostnih storitev, kot so nadzor avtomobila na daljavo, prenos navigacijskih načrtov, prometne informacije, vreme … in dolga vrsta vsebin na zahtevo, ki jih je mogoče dokupiti.
Vstopni pogonski stroj bo bencinski 1.5 TSI, ki izkorišča blagohibridno tehnologijo, zmore moč 110 kilovatov (150 konjskih moči), deluje v varčnem Millerjevem ciklu, ponuja pa še tehnologijo za izklop valjev, ko dodatna moč ni potrebna. Močnejši je motor 2.0 TSI s 150 kilovati (204 konjskimi močmi), pri katerem se moč in navor prenašata na vsa kolesa. Še naprej ostaja v ponudbi dizelski motor 2.0 TDI s 110 kilovati (150 konjskimi močmi) in prednjim pogonom ali tak s 142 kilovati (193 konjskimi močmi), ki poganja vsa kolesa. Ne glede na to poslej za prenos moči vselej skrbi sedemstopenjski menjalnik DSG.
Glavna novost je priključni hibrid, ki združuje bencinski motor 1.5 TSI z močjo 110 kilovatov (150 konjskih moči) in elektromotor. Njuna sistemska moč je 150 kilovatov (204 konjske moči), menjalnik je vedno šeststopenjski DSG (v ohišju katerega je e-motor), litij-ionska baterija z zmogljivostjo 25,7 kilovatne ure pa zadostuje za električni doseg več kot sto kilometrov. Ko je baterija izpraznjena, jo je mogoče polniti z močjo 11 (AC) ali 50 kilovatov (DC). Hibridni Kodiaq iV ima prostornino prtljažnika 745 litrov, kar je 165 litrov manj kot običajni model s petimi sedeži.
Sicer pri Škodi obljubljajo tudi več vozne dinamike in hkrati udobja, čeprav je vpetje koles ostalo podobno. Toda zdaj je mogoče opcijsko dodati nov sistem računalniško nadzorovanega blaženja (DCC Plus). Gre za novost, pri kateri so inženirji uporabili dva ventila, vsak od njiju pa posebej nadzoruje stisk in razteg blažilnika. Na ta način so dosegli boljšo odzivnost in večje okno uporabnega delovanja.
Četrta generacija največjega modela znamke Škoda spet prihaja na trg v dveh karoserijskih verzijah – kot dinamična limuzina in prostorsko razkošen Combi. Oblikovalsko in dimenzijsko ni dramatičnih sprememb, kljub temu pa je Superb v notranjosti pridobil kar nekaj prostora. Tako po uporabnosti in praktičnosti sodi v vrh svojega razreda.
Novi model je sicer ostal na enaki medosni razdalji kot prej, hkrati pa je 40 milimetrov daljši, zanemarljivih 15 ožji in 12 oziroma pet milimetrov višji od predhodnika. V tem Superbu, ki zdaj torej v petvratni različici v dolžino meri 4,91 metra oziroma 4,90 metra kot Combi, so vse dimenzije notranjosti v zelenih številkah. Tako je prostora za glave potnikov spredaj več za 11 oziroma sedem milimetrov, zadaj za šest oziroma osem milimetrov, prtljažnik pa sprejme za 20 oziroma 30 litrov več prtljage kot predhodnik (645 in 690 litrov). Tukaj seveda ne gre pozabiti na številne rešitve Simply Clever, ki lajšajo življenje z vsako novo Škodo. Nekaj je tudi novih, kot so na primer zložljive mizice zadaj in električno pomično prekrivalo prtljažnika.
Voznikov prostor je dodobra digitaliziran, zdaj tudi s 13-palčnim osrednjim zaslonom, največjim v kateri koli izvedbi tega modela doslej. Tudi Superb bo vozniku in sopotniku omogočal prijetno izkušnjo s kombinacijo analognega in digitalnega, podobno kot Kodiaq. Gre za tri lična vrtljiva stikala z digitalnim zaslonom pod glavnim ekranom, ki jim bosta voznik in sopotnik lahko po potrebi določala nove funkcije, vse to pa bo vidno tudi na osrednjem zaslonu.
Poleg tega bo voznikovo novo okolje določala tudi prestavna ročica – ta je namreč zdaj pri Superbu vedno za volanskim obročem, podobno kot pri Kodiaqu, saj bodo vsi motorji novinca spojeni le z menjalnikom DSG.
Na voljo bo kar šest pogonskih opcij: trije bencinski štirivaljniki (z močjo 110, 150 in 195 kilovatov oziroma 150, 204 in 265 konjskih moči), od katerih je najšibkejši blagi hibrid, saj zagonski alternator pomaga motorju pri pospeševanju s 15 kilovati (in 25 njutonmetri navora), ter dva sodobna motorja TDI s 110 in 142 kilovati (150 in 193 konjskimi močmi), tu pa je tudi štirikolesni pogon, ki je serijski pri obeh najmočnejših različicah.
Tudi priključni hibrid je povsem nov: sestavljata ga 1,5-litrski motor TSI in e-motor s sistemsko močjo 150 kilovatov (204 konjske moči), baterijska zmogljivost je 25,7 kilovatne ure, z enim polnjenjem pa naj bi bilo mogoče prevoziti dobrih sto kilometrov. Tudi moč polnjenja je pri novi generaciji večja, in sicer od 11 (AC) do celo 50 kilovatov (DC), podobno kot pri Kodiaqu, saj oba novinca uporabljata enako osnovo.
Superb bo imel kar šestnajst asistenčnih sistemov, od katerih jih je nekaj novih, nekaj pa posodobljenih. Dodati velja tudi, da bo na voljo z novim sistemom DCC Pro, ki uporablja po dva ločena ventila za vsak blažilnik, s čimer lahko še bolje nadzoruje blaženje in nadgradi vozno dinamiko.
Vezane vsebine
Vse novice
