Aktualno

Edino, kar zares živi, je ideja

18. maj 2017

Inovativnost, ideje in ustvarjalnost so konkurenčna prednost in strateška prioriteta mnogih podjetij. Ustvarjanje je stalen proces. Ne more se ustaviti pri eni sami novi zamisli, še posebej ne, če je nekdo ne zna tudi uresničiti. Načinov, kako priti do idej, je mnogo. Porajajo se med delom, se utrnejo v trenutku ali pa se razvijajo postopno. Kreativnost namreč spodbujamo tudi načrtno. Že Thomas Edison, mož, ki je patentiral več kot 1.000 izumov, je tako zatrjeval, da je genij "en odstotek inspiracije in 99 odstotkov perspiracije" – torej potenja, volje in truda.

Številne sodobne raziskave poudarjajo ustvarjalnost (oblikovanje novih in potencialno uporabnih idej) kot enega najpomembnejših dejavnikov za poslovno uspešnost. S to trditvijo so skladni tudi rezultati raziskave med izvršnimi direktorji podjetij v ZDA, v kateri so odkrili tri ključne dejavnike za prihodnjo uspešnost podjetij. To so ustvarjalnost, bližina kupcu in inovacije oziroma koristne ideje v poslovnih modelih. Sloviti francoski pisatelj Honoré de Balzac, ki poleg Flauberta velja za začetnika realizma v evropskem slovstvu (med drugim je veljal za genija in posebneža, ki si je spanec razdelil čez dan in naj ponoči sploh ne bi spal) je tako nekoč dejal: »Edino, kar zares živi, je ideja.«

Od ideje do izvedbe je dolga pot

A sodeč po statistiki le majhen del tovrstnih zamisli tudi preživi oziroma doživi uspešno izvedbo. Statistično med 100 idejami v podjetjih le dve doživita implementacijo. Od dveh odstotkov implementiranih idej jih potem le še 20 % prodre na trgu – in le še desetina od teh nato preživi tudi prvo leto na trgu. Ideje same torej niso dovolj, ker jih velika večina hitro propade. So sicer »brezplačna dragocenost«, a do njih moramo biti skrajno kritični. Pred odločitvijo o resničnem začetku inovacijskega projekta, ko začnejo stroški strmo naraščati, je potrebno zato skrbno preveriti vse dejavnike uspešnosti.

 

Vsi smo ustvarjalni

Številni raziskovalci, na primer Alison Gopnik z univerze Berkeley , da prepričani, da so otroci v povprečju precej boljši v iskanju ustvarjalnih rešitev kot odrasli. Po drugi strani pa izjemno ustvarjalni otroci le redko svojo ustvarjalnost pretvorijo v odraslo dobo in takrat spremenijo svet. Navadno pri talentiranih otrocih zaradi želje po dosežkih okolje pretirano poudarja vajo in se zato njihov izjemen talent in danost ne pretvorita v originalnost tudi v odrasli dobi. Žilica po ustvarjanju je tako vsem ljudem prirojena, vsak jo izrazi na svoj način, s tem pa poudari svojo unikatnost in individualnost. Marsikdo med nami ima talent za glasbo, umetnost, organizacijo ali kaj podobnega, vendar je to premalo. Če nimamo ustrezne izobrazbe, če talenta nismo razvili, lahko sicer večinoma zaigramo enostavno skladbo na harmoniko, amatersko narišemo pokrajino ali pa pojemo v domačem pevskem zboru, kaj več pa le v izjemnih primerih. Če hočemo biti profesionalni, moramo vse talente neprestano razvijati.

Konvergentno ali divergentno?

Bistvo ustvarjalnega mišljenja je, da za obstoječe probleme iščemo in najdemo rešitve tam, kjer jih s klasičnimi načini razmišljanja ne moremo najti. Dr. Borut Likar, izkušeni inovator in profesor inoviranja na Univerzi na Primorskem, v svoji knjigi Inovativnost za mlade piše, da bi v podjetjih morali biti najbolj iskani ljudje, naravnani na divergentni način razmišljanja. Ti pa marsikdaj veljajo za največje »motilce« ustaljenega, torej konvergentnega razmišljanja, pri katerem so vse misli usmerjene k iskanju ene same rešitve problema. Divergentni misleci razmišljajo o novih rešitvah, dajejo vedno sveže predloge in so zato za podjetje pravi zaklad. Velik divergentni mislec je bil recimo že v uvodu omenjeni ameriški iznajditelj Edison. V njegovem času je ameriška vlada razpisala natečaj za izdelavo nekega stroja. Več visoko tehnično usposobljenih ljudi je v zahtevanem roku s težavo našlo 3 rešitve. V poročilu so navedli, da so s tem izčrpane vse možne različice. Edison je nato v dveh dneh odkril 48 variant istega stroja. Briljantno, kajne?

Možganska nevihta

Včasih se pojavlja vprašanje, ali je ustvarjalnost mogoče pospešiti. Odgovor je pozitiven – vsaj do neke mere. Miselni mehanizem za povečanje kreativnosti je moč spodbujati tako, da lahko proizvede čimveč tvornih idej. Človek, ki hoče ustvarjati, mora biti sposoben »proizvajati« najbolj nenavadne kombinacije, take, ki niso zapisane na nobenem programu, da iz navidezno zelo zapletene naloge ustvari novo, najbolje enostavno rešitev. Pri ustvarjalnih pobudah si mora človek priklicati v spomin svoje umske zmogljivosti in jih osredotočiti na izbrani problem. Razpoznati ga mora iz čimveč zornih kotov, ga analizirati in primerjati z dejstvi ter spoznanja povezati. Šele ko se njegove domneve potrdijo, ga to vodi do popolne ali delne rešitve. Ena izmed tehnik iskanja idej je tudi vsem znani brainstorming – »možganska nevihta«.  Ta izvira iz Združenih držav Amerike, utemeljil jo je psiholog Aleks F. Osborn. Njegova osnovna ideja je bila v tem, da se je mogoče s tako imenovanim »burjenjem duha« naučiti ustvarjalnosti s treningom. Izkušnja kaže, da je utečena skupina sposobna proizvesti kakih 50 različic rešitve nekega problema, zelo kreativna pa tudi 200 in več. Vendar je končni rezultat mnogo skromnejši, saj je samo kakih 5% idej dobrih in uresničljivih.

Iskanje izvirnih rešitev ali posodobitev obstoječih?

Premnogokrat si pri oblikovanju določenih zamisli idej postavljamo ovire, v smislu, da bi najverjetneje to že nekdo storil, če bi bila ideja res dobra. Velja omeniti tudi t. i. »vuja de« učinek. Pri tem gre za nasprotje »deja vuja«; torej stanje, ko srečamo nekaj znanega, ampak to vidimo iz nove perspektive, ki nam omogoča reševanje starih problemov z novimi idejami. Tak primer je recimo iskalnik Google, ta je sledil predhodnikom (Overture/Yahoo). Povezani koncept je tudi »kopiraj-pretvori-kombiniraj« oziroma adaptacija obstoječih idej. Tako je na primer Apple vzel obstoječi proizvod IBM-a (osebni računalnik), ga pretvoril in kombiniral z lepim dizajnom, kar je imelo za posledico popularnega Maca.

»Mladi geniji« ali »stari mački«?

Zanimiv je podatek o tem, od koga v podjetju bomo najverjetneje prejeli najboljše nove ideje. Večja naj bi bila verjetnost, da od zaposlenih na nižjih ravneh ali od vrhnjega managementa – manj pa od zaposlenih na srednji ravni. Morda je to povezano z dvojnim ciklom ustvarjalnosti, saj raziskave kažejo, da t. i. »mladi geniji« in »stari mački« oblikujejo najbolj ustvarjalne ideje. Znana je izjava Alberta Einsteina, da kdor do svojega 30. leta ni prispeval k znanosti, ne bo nikoli. Po drugi strani imamo tudi primere Alfreda Hitchcocka, ki je svoje tri najpopularnejše filme (Vrtoglavica, Sever–severozahod ter Psiho) ustvaril po treh desetletjih delovnih izkušenj, pa tudi Leonarda da Vincija, ki je naslikal Zadnjo večerjo sredi štiridesetih in Mona Liso v petdesetih. Toda, leta gor ali dol, pomembno je, da se znotraj vsakega podjetja poveča zavedanje o pomenu ideje (za posameznika in družbo) ter se posredujejo znanja za to, da zna vsak posameznik najti v sebi potenciale inovativnosti in kreativnosti ter jih usmerjati in razvijati k maksimalni učinkovitosti.

 

Izšel je novi Poslovni carzine

Vas zanimajo poglobljene vsebine iz sveta podjetništva in poslovne mobilnosti?

Naročite brezplačno revijo

5 blagovnih znamk pod isto streho