25 Let

V vzvratnem ogledalu: letnik 1993

22. maj 2018

Danes jim lahko brez kančka slabe vesti že mirno rečemo starodobniki, a pred 25 leti smo se v njih prav ponosno peljali vsak svoji prihodnosti naproti. Najverjetneje niso imeli avtomatske klime, servovolana in podobnega luksuza. Se še spomnite, kakšen je bil pogled na slovenske ceste skozi okno takšnega avtomobila leta 1993?

Tekst: Matjaž Korošak

Drži, takrat so na naših cestah prevladovali izdelki kragujevške Zastave in Volkswagen Golfi iz sarajevskega TAS-a. Ruska Lada (v številnih izvedbah) je bila takrat še resnična, Škodin Favorit (sicer že Volkswagnov) pa je bil cenjen nov model. In tudi dvotaktni Trabant je bil še kar stalnica. To je bila takrat, na začetku burnih devetdesetih let, glavnina voznega parka pri nas, ki je – če gre verjeti uradnim zapisom – štel kakšnih 645 tisoč vozil. Danes ta številka presega 1,1 milijona osebnih vozil, Slovenija pa je ena najbolj motoriziranih držav v Evropi. Za to je zaslužen tudi igralec, ki je leta 1993 šele vstopil na slovenski trg: z veletrgovcem Porsche Salzburg se je namreč v Sloveniji pojavil nemški koncern Volkswagen. In drugo je, kot pravijo – zgodovina. Pravzaprav lahko za leto 1993 v razvojnem pogledu rečemo, da je to (že) polpretekla zgodovina. Teh 25 let je namreč, če merimo z vidika izjemnega razvoja v avtomobilski panogi, celo večnost oddaljenih od tehnoloških presežkov, ki se med Alpami in Jadranom na (še vedno) štirih kolesih vozijo danes.

Kako je torej bilo nekoč?

Avtomobilska tehnika je bila takrat po sedanjih merilih še precej osnovna, skorajda primitivna. O povezljivosti in digitalizaciji so sanjali le najdrznejši futurologi, elektrifikacija in hibridizacija sta bili rezervirani za čudake. In »downsizing«? Kdo bi vedel, kaj naj bi to bilo? V letu 1993 nihče.

V tistih časih je bila že samodejna klimatska naprava pripomoček, ki je bil serijski le v zgornjem srednjem razredu, pa še tam ne povsod. In servoojačevalnik krmilnega mehanizma ni bil nekaj samo po sebi umevnega, vsaj ne v manjših modelih. Še tako osnovni pripomočki za udobje, kot so električno pomična stekla, so bili na voljo le na seznamu doplačljive dodatne opreme. Samodejni menjalniki pa so si v Evropi ravno začeli utirati pot, ne prav redko tudi z arhaičnimi štirimi stopnjami prenosa.

Toda v teh 25 letih se ni dramatično spremenila le tehnika, ampak je zdaj marsikaj drugače tudi pri načinu distribucije vozil. Drugačne so nakupne navade, drugačna – izredno bogata – je ponudba modelov, kaj šele njihovih različic in paketov opreme! Če je bilo pred četrt stoletja treba (tudi v vrsti) čakati na vsak avtomobil, je danes že tako, da lahko kupec izbere model tudi glede na čakalno dobo. Tekanje od vrat do vrat za plačila, prepise, homologacije ... pa se je v teh 25 letih tako ali tako nekje izgubilo.

Pred 25 leti je po Sloveniji vozilo 645 tisoč vozil. Danes jih je prek 1,1 milijona!

Pravo (r)evolucijo danes doživlja naše dojemanje avtomobila in ne nazadnje tudi osebne mobilnosti. Avtomobil je sicer še vedno do neke mere statusni simbol, toda vedno pomembnejša je njegova resnična uporabna vrednost, bahavost pa se umika diskretnosti. In če je osebna mobilnost ta hip res še vezana predvsem na lastništvo avtomobila, se vendar pojavlja vse več praktičnih idej in možnosti za deljeno lastništvo (v različnih oblikah), ki ga razvijajo tudi avtomobilske znamke same.

Varnost kot eno ključnih gibal razvoja

Izjemen tehnološki razvoj, ki dosega nekoč neslutene razsežnosti, je prav v zadnjih 20 oziroma 25 letih povzročil toliko pretresov, kot se jih pred tem ni zgodilo v (vsaj) 50 letih razvoja. Najrevolucionarnejše zamisli je panoga začela dobivati prav v letih, ko je Porsche Slovenija naredil prve pionirske prodajne korake v mladi državi.

Takrat so na primer na trg začeli prihajati prvi serijski sistemi za pomoč vozniku, kot je ABS (sistem, ki preprečuje blokiranje koles pri zaviranju), kmalu zatem pa še TCS (sistem, ki pomaga vzpostavljati optimalen oprijem pnevmatik) in naposled ESP (ali sistem ESC, ki pomaga vzdrževati stabilnost vozila). ABS je postal obvezni pripomoček vsakega novega avtomobila že leta 2004, ESP pa leta 2012. Mimogrede, Audi je bil prvi, ki ga je že leta 1997 serijsko uporabil v svojih štirikolesno gnanih modelih. Tudi čas halogenskih žarnic je takrat dosegel svoj vrhunec. Na začetku devetdesetih let so bili na prodaj že prvi modeli z revolucionarnimi ksenonskimi žarometi, leta 2000 so na trg prišli prvi modeli z LED-osvetlitvijo, danes pa so najboljši že pri laserskih žarometih!

Prve, a precej okorne korake je na začetku devetdesetih let naredila tudi navigacija. Prvi model z vgrajeno navigacijo se je na trgu pojavil leta 1990, danes pa navigacijski sistem krmili tudi tempomat, menjalnik in zavore, bere podatke o prometu, izračunava idealno bližnjico, pomaga pri ugodnejši porabi … In seveda, tempomat – danes osnova za nadgradnjo v vozno avtonomijo – je star skoraj toliko kot avto, toda zametki aktivnega tempomata segajo na začetek devetdesetih let. In (po večini) radarski sistem daje osnovo tudi za zaviranje v sili. Se vam telefonski pogovor po vgrajenem sistemu Bluetooth zdi nekaj samo po sebi umevnega? Verjetno res. Toda prvi serijsko vgrajen sistem se je v avtu znašel šele leta 2001. Tudi koristen in varen sistem za nadzor pritiska v pnevmatikah je prve pionirske korake naredil konec osemdesetih let (Porsche 959 leta 1986), od leta 2014 pa je obvezen v vseh novih vozilih (v ZDA že od leta 2008).

Najrevolucionarnejše zamisli je panoga začela dobivati prav v letih, ko je Porsche Slovenija naredil prve pionirske prodajne korake v mladi državi.

Dinamiki inovacij s področja asistenčnih sistemov za večjo varnost in udobje, digitalizacije in povezljivosti skorajda ni mogoče več slediti. Tu so (med drugim) digitalna instrumentna plošča, upravljanje avtomobila na daljavo z aplikacijo, delna avtonomna vožnja (na primer parkiranje, vožnja v gneči …), inteligentni matrični žarometi, glasovno upravljanje funkcij, inteligentni menjalniki, tipala za zaznavanje okolice (skener, radar, ultrazvočna tipala, stereokamere …) in varnostni sistemi, ki se jih je nabralo za nekaj desetin.

In kaj še pride?

Še vedno čakamo sveti gral alternativnih pogonov, gorivno celico. Pridobivanje elektrike iz procesa, obratnega elektrolizi, je v vesoljski tehnologiji znano, toda po nekaj desetletjih še vedno ni zaživelo v serijskih modelih osebnih vozil. Tu je tudi avtonomna vožnja. Že dolgo velja, da je tehnologija blizu, povsem blizu – pa vendar tako daleč, ko pride do vprašanja popolne varnosti, zakonodaje in moralno-etičnih dilem. In ko smo že pri vprašanjih, se vrnimo nazaj k uvodu, a naprej v prihodnost. Kaj mislite, kakšen bo pogled skozi okno vašega avtomobila čez 25 let? Kakšni avtomobili bodo tedaj na naših cestah? Hm, bomo sploh še imeli ceste?

5 blagovnih znamk pod isto streho