25 Let

Kako potujejo ideje?

22. maj 2018

Kakšna je hitrost misli? In kako tisto, kar iz njih nastane, osvaja svet, nagovarja druge kulture, podira meje in nas povezuje v eno?

Tekst: Aleš Kovačič

Včasih so to vijugaste poti skozi čas, ko gradimo novo na spoznanjih predhodnih generacij. Spet drugič potuje naša ustvarjalnost skozi ovire prostora. Raziskuje meje znanega in podira pregrade v izmenjavi misli, kulture in dobrin.

Letališče zgodovine

Človeški um je edini v stvarstvu, ki v pičlih 24 urah sproducira tudi do 60 tisoč bolj ali manj originalnih misli in idej. Osupljivi številki navkljub pa sleherna inovacija predstavlja le seštevek dognanj naših predhodnikov. Dosežki potomcev so namreč kot izgubljena prtljaga na letališču zgodovine, ki jo poberemo in nadgradimo sodobniki. Prav to figurativno letališče, ki mu pravimo kulturna dediščina, je imel v mislih Isaac Newton, ko je leta 1687 v delu Matematična načela naravoslovja zapisal temeljne fizikalne zakone in nemudoma dodal, da gre pravzaprav za timsko delo. »Če sem videl v daljavo, je to zato, ker sem stal na ramenih velikanov,« je bil prepričan veliki fizik.

Dosežki potomcev so kot izgubljena prtljaga na letališču zgodovine, ki jo poberemo in nadgradimo sodobniki.

Njegovo slutnjo pa je dokončno dokazal največji naravoslovec vseh časov, Charles Darwin, ki je na znanstveno ekspedicijo proti Galapaškemu otočju odplul 27. decembra 1831. Po vrnitvi je predstavil teorijo, ki je temeljito zamajala egoistično predstavo o edinstvenosti človeka. Mehanizem naravne selekcije, ki so ga Darwinovi sodobniki razvili v teorijo evolucije, namreč dokazuje, da med seboj nismo povezani samo ljudje, ampak vsa živa bitja.

V času globalizacije in interneta se nam hipno premagovanje prostorskih omejitev zdi samoumevno, vendar še pred nekaj desetletji, kaj šele v renesančnem 14. stoletju, ko je prišlo do največjega izbruha znanstvenega in umetniškega napredka v zgodovini, ni bilo tako. Idejna prtljaga letečih strojev, padal in oklepnih vozil, ki jih je Leonardo da Vinci napovedal že leta 1480, je šele kasneje našla svoje nove lastnike. Ti so jih s svojo hiperproduktivno miselno tovarno dodatno obogatili in nazadnje tudi udejanjili. A ne nemški profesor Heinrich Focke, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja tudi na podlagi da Vincijevih skic izdelal prvi helikopter, niti ameriška brata Wright, ki sta še pred tem, natančneje 17. decembra 1903, postala prva pilota, ne bi bili veliko več od lovcev in nabiralcev, če Leonardo in njegovi renesančni sodobniki ne bi tehniki vcepili tudi malo dolceja renesančne umetnosti.

Idejna prtljaga letečih strojev, padal in oklepnih vozil, ki jih je Leonardo da Vinci napovedal že leta 1480, je šele kasneje našla svoje nove lastnike. Ti so jih s svojo hiperproduktivno miselno tovarno dodatno obogatili in nazadnje tudi udejanjili.

Drzni avanturisti

Idejna migracija pa še zdaleč ne bi bila mogoča brez pogumnih popotnikov, kot je bil Marco Polo. Trgovec iz Genove sicer ni bil prvi Evropejec, ki je kdaj navezal stike z azijskimi velesilami, je bil pa prvi, ki je konec 13. stoletja to podrobno popisal in tako dodatno utrdil ključne trgovske povezave, ki so v veljavi še danes (Svilna cesta). Prav njegovi potopisi o Kitajski in Mongoliji so navduševali največjega avanturista izmed vseh – Krištofa Kolumba. Ta Italijan je namreč po petih tednih potovanja 12. oktobra 1492 dosegel Bahame, čeprav je iskal pot do Japonske. Med letoma 1492 in 1504 je bil na štirih potovanjih, na katerih je prišel do Karibov in Južne Amerike. Z vzpostavitvijo stika z novim svetom je položil temelje največje miselne, idejne in surovinske izmenjave med Evropo in Ameriko. Da je svet tako fizično kot tudi idejno nerazdružljivo povezan, je z obplutjem sveta leta 1519 dokazal Ferdinand Magellan, ki je iskal zahodni prehod do Dišavnih otokov. Nič manj drzen ni bil britanski pomorščak James Cook, ki je na svojih potovanjih v službi Kraljeve družbe raziskoval Tihi ocean, odkril Veliki koralni greben in Avstralijo ter ugotovil, da Nova Gvineja ni del avstralske celine. 17. januarja 1773 je postal prvi Evropejec, ki je prestopil južni tečajnik.

Sonda Voyager 1, ki je na svojo enosmerno pot poletela 5. septembra 1977, je trenutno najbolj oddaljen človeški objekt, ki je presegel mejo našega osončja, a ima do najbližje zvezde še 40 tisoč let. Na gramofonskih ploščah, ki sta na njenem krovu,  vsebujeta tudi skladbe od Mozarta do Chucka Berryja.

Nujnost naključij

Velikokrat se velika znanstvena odkritja zgodijo zaradi naključij, ki vzbudijo pozornost. Takšno je na primer odkritje škotskega bakteriologa Alexandra Fleminga. Da bi izpregel venomer aktivne možgane raziskovalca, se je leta 1928 podal na oddih, medtem pa je njegov laboratorij napadla plesen. Če ne bi po vrnitvi slučajno opazil, da je zelenomodra nesnaga napadla tudi vzorca bakterij, bi vse skupaj brez oklevanja zabrisal v smeti, s tem pa tudi enega največjih napredkov v medicini, ki je bil leta 1945 nagrajen tudi z Nobelovo nagrado – antibiotik penicilin.

Nekaj podobnega se je zgodilo tudi z atomsko energijo, za katero velja, da je rezultat obsežnih migracij nemških fizikov judovskega porekla na Zahod. Mednje sodi tudi Max Born, Nobelov nagrajenec s področja kvantne mehanike, ki mu je leta 1933 selitev iz nacistične Nemčije v Anglijo svetoval kar Albert Einstein. Čeprav sam iz etičnih razlogov ni hotel sodelovati pri razvoju atomske bombe, je svoje dodal prav s prenašanjem znanja na druge. Born je bil namreč mentor Roberta Oppenheimerja, slovitega vodje zloglasnega projekta Manhattan, ki se je zaključil z bombardiranjem Hirošime in Nagasakija (6. in 9. avgusta 1945), s čimer so zavezniki Japonsko prisilili k predaji, svet pa popeljali v t. i. atomsko ero.

Povabilo na kozmični zmenek

Morda le ni tako daleč trenutek, ko bomo dobili odgovor na pravprašanje: Smo sami? Sonda Voyager 1, ki je na svojo enosmerno pot poletela 5. septembra 1977, je trenutno najbolj oddaljen človeški objekt, ki je presegel mejo našega osončja, a ima do najbližje zvezde še 40 tisoč let. Gramofonski plošči na krovu sonde morebitnim nezemljanom sporočata: »Hej, sem osamljeno, a precej inteligentno in zvedavo dekle z mnogimi hobiji. Če bi rad družbo, se lahko dobiva tu (Zemljini koordinati). Zraven prilagam še svojo fotografijo (goli podobi ženske in moškega) in nekaj osebnih podatkov (pozdravi v 6000 jezikih).« Morebitni vesoljski snubci pa bodo o naravi »najstnice s planeta Zemlja« še največ izvedeli po zaslugi tega, da smo za povabilo na prvi medplanetarni zmenek izbrali govorico umetnosti. Na gramofonskih ploščah so namreč tudi skladbe od Mozarta do Chucka Berryja. Seveda, le kaj je govorica umetnosti, če ne jezik lepega, miroljubnega in predvsem (za)ljubljenega!

5 blagovnih znamk pod isto streho