25 Let

Pot do posla

18. maj 2018

Službene poti so del njihovega vsakdana. Življenje z njimi dobi drugačne dimenzije, posel pa potreben zagon in hrano za rast.

Tekst: Nina Finžgar

»Potovanja, srečevanja z drugimi kulturami in jeziki ter spoznavanje novih ljudi širijo obzorja. Ker sem potovanja vzljubil že v mladosti, je dinamika odhajanj in prihajanj že več desetletij moja stalnica,« pripoveduje Janez Škrabec, lastnik in direktor Rika, ki v zadnjih letih najpogosteje potuje v Belorusijo, na svojo prvo poslovno pot pa ima prav posebne spomine. »Maja bo minilo 30 let; očeta, ki je takrat vodil podjetje Riko Ribnica, sem spremljal na pot v tedanjo Sovjetsko zvezo na podpis pogodbe za izdelavo avtomatske linije za proizvodnjo pomivalnih korit. Takrat sem prvič stopil na ruska tla in očitno je bilo dovolj usodno, da se redno in vselej z novimi ambicijami vračam tja.«


Janez Škrabec, Riko

 

Saša Mrak, direktorica Združenja Manager, veliko časa na poti preživi tudi zaradi partnerja, ki živi in dela v tujini. »Najpogosteje letim v Gruzijo in Ameriko, sicer pa je nekaj poti po državah tu blizu nas – Srbija, Nemčija, nedavno Češka, čakata me spet Nemčija in Velika Britanija. V tujini oziroma na poti sem v zadnjih treh letih preživela skupno približno tri mesece letno.«

Precej več časa na poslovnih poteh preživi Andrej Poklič, direktor GKN Driveline: »Na poti sem več ali manj vsak teden. Nekako mi uspe, da v dveh mesecih ostanem en cel teden v pisarni v Sloveniji, sicer pa sem na poti. Večino poti imam po Evropi, največkrat sem v Angliji, Franciji, Italiji, Španiji in zadnje čase na Poljskem.« Edini mesec, ko ne potuje, je običajno avgust. »Najpomembnejše mi je, kdaj potujem, v katerem delu dneva, da ne zapravim preveč časa za logistiko. Prav tako se trudim, da konec tedna preživim doma. Potovanja zaradi svoje časovne komponente zahtevajo svojevrstno disciplino, predvsem kar se tiče spanja in prehranjevanja. Zagotovo lahko rečem, da po nekaj letih takšnega nomadskega življenja teden, ko sem v Sloveniji, deluje, kot da sem na dopustu.«


Saša Mrak, Združenje Manager

Boštjan Šifrar, direktor in lastnik podjetja Sibo G, na službenih poteh preživi skoraj pol leta. »Najpogosteje potujem v države, v katere tudi največ prodamo, in sicer v Veliko Britanijo, na Poljsko, Slovaško, v Nemčijo in Švico. Potujem že 25 let, odkar smo izvozniki. Na potovanja smo tako že od samega začetka gledali kot na dejstvo in ne nekaj, na kar bi se bilo treba navaditi. So pač del posla.«

Tudi Mrakova s tem nima težav. »Moje osebno življenje je zaradi partnerja v tujini zaznamovano s potmi, tako da sem se na to hitro navadila. Sem v letih, ko mi dinamičnost ustreza, všeč mi je, če lahko zamenjam okolje, se tudi fizično oddaljim in tako morda na kakšne zadeve pogledam z drugega zornega kota. Drugačne kulture, družbe in tudi drugačne gospodarske razmere v drugih državah ti s tem, ko jih spoznavaš iz prve roke, dajejo širino. Zame je zato vse to, čeprav je včasih naporno, tudi neprecenljivo.«


Boštjan Šifrar, Sibo G

Neprecenljivi so tudi spomini, ki jih piše takšno življenje. »Nekoč me je taksist sredi noči v Angliji pustil pred napačnim hotelom, in ker sem spal na poti, sem bil prepričan, da sem prišel v pravi hotel, kar seveda ni bilo res. Na nesrečo v tistem hotelu ni bilo praznih sob in tudi taksija, da grem v pravega, ni bilo na voljo. Na koncu me je kuhar po končanem delu peljal v pravi hotel. Zagotovo je tudi posebno doživetje, ko se srečaš s krajem ali področjem, kjer si prvič, kot je recimo prva pot v Indijo,« pripoveduje Andrej Poklič.

Pa imajo naši sogovorniki kak poseben predmet, brez katerega nikoli ne gredo na pot? »Obstaja predmet, ki naju s soprogo povezuje na mojih poteh. Je nepogrešljiv del moje potovalne opreme,« je skrivnosten Janez Škrabec. Precej bolj odkrita je Saša Mrak: »Zagotovo ne gre brez maske za oči za spanje na dolgih letih, potovalnega paketa kozmetike, nogavic zaradi klime v letalih in knjige. Rada letim, rada imam letališča. Ta čas je zame čas za branje knjig ali časopisov in revij, ki jih še nisem utegnila pregledati.«


Andrej Poklič, GKN Driveline


Kaj sodi v obvezno opremo, da posel teče tudi na poti?

»Telefon, tablica in računalnik so stvari, brez katerih bi bil gol in bos. Vsaka od teh naprav služi svojemu namenu, v bistvu je to obvezna oprema mobilne pisarne.« Andrej Poklič, GKN Driveline

»iPhone, na ekranu pa vse potrebne aplikacije, da sem v živem stiku s svojimi bližnjimi, sodelavci, partnerji in s stanjem v podjetju.« Janez Škrabec, Riko

»S seboj vedno nosim telefon in računalnik ter na poti običajno vsak delovni dan tudi redno delam in odgovarjam na vsakodnevne poslovne izzive.« Boštjan Šifrar, Sibo G

»Prenosni telefon in prenosni računalnik. Predvsem brez telefona ne gre. Pri tem uporabljam aplikacije bank, komunikacij, kot so na primer Skype, Viber, WhatsApp, ne gre tudi brez Dropboxa in Google Driva ter navigacijskih aplikacij, saj imam precej slabo orientacijo.« Saša Mrak, Združenje Manager


 

6 blagovnih znamk pod isto streho