Energetska samooskrba je ena ključnih prioritet v državi

Začniva s klasiko: kakšna je vloga GZS danes, kje je njena največja vrednost?

GZS je osrednja gospodarska institucija, socialni partner in oblikovalec gospodarskega okolja v Sloveniji. Spodbujamo internacionalizacijo in razvojno naravnanost družb ter tudi slovensko lastništvo in odgovoren odnos do zaposlenih. Podjetjem želimo pomagati pri prehodu v trajnostnost, predlagamo mehanizme finančnih spodbud, ki so primerne za naša podjetja. Državi ponujamo strokoven pogled na teme, ki zadevajo gospodarstvo. Zelena transformacija, oblike financiranja in spodbud za gospodarstvo, davčne politike, politike trga dela, umeščanje objektov v prostor in še veliko drugega. Ni nas malo, več kot sto nas je. Jasno smo določili tri prioritetne stebre: strateški razvoj in internacionalizacija, konkurenčno poslovno okolje, socialni dialog. Ti članom zagotavljajo jasno smer našega sodelovanja.

S članstvom pokrivate vse panoge slovenskega gospodarstva. Kje vidite največje priložnosti in izzive, s katerimi se spoprijema slovensko gospodarstvo?

Največji izzivi prihajajo iz zunanjega okolja, od naših kupcev v tujini. Slovenska storitvena podjetja poslujejo dobro, še posebej na področju storitev, kot so na primer turizem in druge prostočasne aktivnosti. Po drugi strani pa si naša industrija deli podobno usodo z drugimi v regiji, saj so verige vrednosti prepletene in je to posledica večletne gradnje učinkovitosti pri proizvodnji. V lanskem letu smo doživeli močan učinek zmanjšanja zalog, ki je bil posledica visoke inflacije in upadanja kupne moči evropskega potrošnika, energetske krize ter hitre rasti stroškov financiranja. Letos pa se kazalniki razpoloženja obračajo navzgor, pravzaprav so se že v zadnjem četrtletju lani. Vendar v industriji rasti novih naročil še ni, kljub temu da je industrija materialov letos že povečala proizvodnjo, predvsem zaradi nižjih cen zemeljskega plina.

Digitalizacija, avtomatizacija in novi poslovni modeli krojijo prihodnost. Kje smo na teh področjih v Sloveniji?

Menim, da smo pri teh trendih pred srednjeevropskimi državami, kot so Češka, Slovaška in Madžarska, zaostajamo pa za Avstrijci in Nemci. Slovenska podjetja so nekoliko bolj zadržana glede sprememb poslovnih modelov in se raje držijo preverjenih receptov za uspeh. Stabilnost poslovanja je visoko na piedestalu poslovne uspešnosti slovenskih industrijskih podjetij in menim, da bo tako tudi ostalo, dokler ne bomo imeli prirasta uspešnih mladih podjetnikov, ki bodo na to dinamiko in priložnosti gledali z drugačnimi očmi. Pogrešam več sodelovanja domačih ali tujih tehnoloških podjetij z našimi velikimi družbami pri pilotnih projektih komercialne narave. Okrepiti moramo še sodelovanje gospodarstva z izobraževalnimi institucijami, še posebej z javnimi zavodi in univerzami. Področje vajeništva moramo še naprej spodbujati, prav tako večje zanimanje žensk za tehnične poklice. Tu vidim še veliko potenciala.

Pomemben del slovenskega gospodarstva je povezan z avtomobilsko industrijo. Kakšno perspektivo napovedujete tem podjetjem?

Slovenija je majhno gospodarstvo, vendar je to navkljub svoji majhnosti posebno, ker je zelo diverzificirano. To pomeni, da ima vrsto različnih kupcev, sicer pretežno evropskih, vendar ti prihajajo iz različnih držav in industrij. To je v obdobju strukturnih sprememb v avtomobilski industriji pomembno. Glavnino avtomobilske verige predstavljajo dobavitelji, ki izdelujejo vse od odkovkov do odlitkov, akumulatorjev, delov za motorje, plastičnih delov, kabelskih sestavov in podobnega. Ker so dobavitelji, jim prodajno ceno določajo kupci, ti pa so precej večji. Ker evropska avtomobilska industrija izgublja globalni tržni delež, proizvodnja pa se vse bolj lokalizira, so stroškovni pritiski v tej industriji veliki. Obdržijo se lahko le razvojni dobavitelji, ki so prilagodljivi, medtem ko smo proti množični proizvodnji cenovno nekonkurenčni. To je še bolj poudarila energetska kriza, ki je vplivala tudi na visoko rast stroškov dela. Avtomobilski verigi pripisujemo okoli štiri odstotke dodane vrednosti v Sloveniji ozirom petino v celotni predelovalni dejavnosti. Avtomobilski industriji napovedujem zahtevne čase in boj za ohranitev lojalnosti domačega kupca. Na drugi strani pa imamo v Sloveniji zelo uspešne in prodorne proizvajalce avtodomov in počitniških hiš ter bivalnih prikolic, pri katerih smo v verigi vrednosti uvrščeni precej višje, kar pomeni višje marže, ki jih tudi azijska konkurenca še ne ogroža. V tem segmentu pričakujem rast, ker so podjetja zelo prilagodljiva do kupcev in tudi narekujejo širše dizajnerske smernice.

V avtomobilski industriji že lep čas govorimo o prehodu v trajnostnost. V sodobnem gospodarstvu je to nasploh izjemno pomembna tema. Kako jo vidite vi?

Trajnostnost danes ni več izbira, temveč nujnost, ki se ji ne moremo izogniti. Gospodarstvo se tega v veliki meri zaveda, saj nas na to opozarjajo tudi evropske direktive, prav tako pa partnerji v verigah vrednosti. Po drugi strani zavedanje o pomenu sedemnajstih trajnostnostnih ciljev, ki so jih postavili v OZN, predstavlja tudi merilo pri privabljanju in izbiri novih kadrov. Dejstvo namreč je, da se večina podjetij, ne le v Sloveniji, temveč tudi širše v Evropi in globalno, sooča s pomanjkanjem izobražene delovne sile. Predvsem mlajše generacije dajejo bistveno večji poudarek ravnotežju med delovnim in zasebnim časom, v katerega ta trajnostnostni vidik močno posega. Glede na to, da je slovensko gospodarstvo zelo izvozno usmerjeno, se trajnostnost vpeljuje tudi že v poslovne modele in komuniciranje, saj je to velik potencial tako za pridobivanje novih poslov kot tudi ohranjanje konkurenčnosti.

Kaj na tem področju počnete v zbornici?

GZS je že vrsto let proaktiven partner slovenskemu gospodarstvu na tem področju. Z izobraževanji, konferencami, tudi različnimi nagradami in priznanji, svetovanji in izmenjavo dobrih poslovnih praks ozavešča ter spodbuja slovensko gospodarstvo pri zelenem prehodu v trajnostnost. Tudi interno GZS vseskozi izvaja aktivnosti na področju trajnostnosti. Zato sedaj pripravljamo tudi strategijo trajnostnostne preobrazbe, ki bo zajela vse obstoječe vsebine na tem področju in dodala nove cilje do leta 2026, kjer vidimo največji potencial za napredek. Ključni namen vseh naših aktivnosti je namreč, da GZS kot primer dobre prakse postane svetilnik za trajnostnostno preobrazbo celotnega gospodarstva.

V zadnjih letih se je že izkazalo, kako pomembna – ali usodna – je lahko v poslu cena energije. Kako si lahko tu podjetja zagotovijo konkurenčno prednost?

Industrija, predvsem njen energetsko intenzivni del, je bila močno prizadeta zaradi izjemno visokih cen energentov v letih 2021–2023, kar je šibilo konkurenčni položaj številnih podjetij v tem segmentu tako v EU kot tudi globalno. Trenutno se zadeve malo umirjajo, napoved novega sistema obračunavanja omrežnin pa vnaša dodatno skrb in nemir. Upoštevati je treba tudi, da je slovensko gospodarstvo zelo izvozno usmerjeno, vpeto v mednarodne verige vrednosti. Naša največja zunanjetrgovinska partnerica je Nemčija in nemška recesija je prav tako vplivala na zmanjšanje naročil pri nas. Kot del evropskega gospodarstva je tudi slovenska industrija podvržena vplivom odziva Evropske unije na globalna dogajanja, kar največkrat vodi v nove zakonodajne predloge in zahteve, na katere se morajo podjetja prilagajati – še posebej na področjih digitalizacije, na primer NIS2, in zelenega prehoda. Podjetja spremembe vpeljujejo sprotno in večinoma pravočasno. Nekaj težav sicer opažamo pri manjših in srednjih, ki imajo manj resursov za obvladovanje vseh omenjenih aktualnosti.

Kakšen pomen pripisujete energetski samooskrbi podjetij?

Energetska samooskrba je del trajnostnostnega načrta (zelenega prehoda), česar se veliko podjetij že močno zaveda. Podjetja, predvsem energetsko intenzivna, za svoje poslovanje potrebujejo zanesljivo oskrbo z energijo po konkurenčnih cenah. Glede na številna geopolitična žarišča in minulo energetsko krizo je jasno, da zanesljiva energetska oskrba v prihodnje ne bo samoumevna v enaki meri, kot je bila v preteklosti. Tista podjetja, ki se tega zavedajo, že iščejo alternativne vire energije, ki bi jim, kolikor je le mogoče, zagotovili samooskrbo. Ta je gotovo najboljši način za kljubovanje vsem cenovnim odklonom, vendar pa si jo predvsem energetsko intenzivna podjetja lahko zagotovijo le za nekaj odstotkov svojih potreb. Trenutno sta še vedno veliki oviri pri tem zagotavljanje dovoljenj in priklop na omrežje. Slovenija veliko večino energentov – zemeljski plin, nafto … – uvaža, je pa visoko samooskrbna pri proizvodnji električne energije. To je še zlasti veljalo v preteklosti, z opustitvijo fosilnih proizvodnih virov elektrike pa je treba zgraditi nove nizkoogljične vire in tako zagotoviti čim višjo stopnjo samooskrbe z električno energijo. Industrija v Sloveniji porabi skoraj polovico vse električne energije in sedemdeset odstotkov zemeljskega plina, zato sta strategiji razvoja industrije in energetske oskrbe Slovenije izjemno povezani. Menim, da je energetska samooskrba poleg čim višje stopnje samooskrbe na področju prehrane in zagotavljanja varnosti ena ključnih prioritet v naši državi.

Dotakniva se še prometa. Kako velika težava za podjetja je trenutna cestna in železniška infrastruktura ter kaj bi bilo po mnenju GZS oziroma tudi vašem osebnem mnenju treba storiti v Sloveniji na tem področju?

Da je to težava, na GZS opozarjamo že leta. V Sloveniji imamo po eni strani preozke, premalo pretočne avtoceste, po drugi pa še vedno zastarelo železniško omrežje, ki ne omogoča ne povečanja hitrosti vlakov ne povečanja kapacitet. Zato so nujni tako takojšnji ukrepi na prometni infrastrukturi kot dodatni mehki ukrepi, s katerimi bomo tej infrastrukturi omogočili čim učinkovitejše delovanje. Tu govorim o rešitvah, kot so nočna vožnja tovornih vozil, IT-sistem DARS, ki bi sproti prilagajal hitrosti, več spodbud za delo od doma, drseči delovni čas, sistemi P & R. Zadovoljna sem, da bo naš strateški svet za investicije in gradbeništvo bdel nad projekti prometne infrastrukture ter odločevalce glasno opominjal, če bi ti ponovno zaspali. Ustanovili smo na primer strokovni odbor za spremljanje izvedbe prostorskega načrtovanja in drugih aktivnosti na področju ljubljanskega avtocestnega obroča in širšega urejanja prometa v Sloveniji. Take aktivnosti niso ključne le za gospodarski razvoj. Upoštevati je treba tudi škodo, ki gospodarstvu nastaja zaradi zastojev, da ne omenjam varnosti, ki se tiče vseh nas. Pri gradnji nove infrastrukture pa je treba paziti, da se ne bodo ponavljale napake iz preteklosti. Seveda je treba pospešiti tudi umeščanje v prostor, na tem področju so namreč zamude izrazito dolge. Problem pa so tudi dolgotrajni postopki za pridobitev okoljskih dovoljenj.

Naj bo promet še iztočnica za bolj osebno vprašanje. Kako ste mobilni v vlogi generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije in zasebno?

Na GZS že leta približujemo trajnostnost in e-mobilnost zaposlenim, poslovnim partnerjem in obiskovalcem. Sončna elektrarna na naši stavbi na Kardeljevi ploščadi je samoumevna, imamo tudi hranilnik za energijo MOON. Bili smo med tistimi, ki so zelo hitro postavili električne polnilnice za avtomobile, imamo tudi kolesarnico za polnjenje in parkiranje e-koles. Uporabljam službeni električni avto. Verjamem, da se je kljub vsem priročnim digitalnim orodjem še vedno zelo koristno srečevati na terenu. Veliko sem na poti, letno prevozim okrog 40.000 kilometrov. Ampak lahko se pohvalim, da nisem odvisna le od avta. Veliko sem tudi na kolesu, digitalni števec pa mi dnevno pokaže tudi po 13.000 korakov.

Dolgo ste delali v turizmu. Vas še mikajo tudi daljša potovanja?

V življenju sem delala v tujini, bila veliko in daleč na poteh že zaradi dela, pa tudi zasebno. Videla sem res veliko lepih koncev sveta. Ampak danes sem prvič dosti bolj umirjena, drugič pa tudi vedno bolj cenim lepote, ki jih imamo doma. Dopust zdaj najraje preživljam v bližnji okolici. Lepih koncev in tudi manj odkritih kotičkov je v Sloveniji toliko, da jih zame še ne bo zmanjkalo. Če imam nekaj dni, lepo naravo, da grem lahko naokrog s kolesom, in če je v bližini kakšno igrišče, da potešim svojo strast do golfa, imam vse, kar potrebujem.