Kako zdravi ste?

Menedžerji pravila zdravega življenja sicer večinoma dobro obvladajo, a ob napetem urniku in v stresnih situacijah vseeno (pre)pogosto pozabijo nase.

Skrb za zdravje tako prelagajo na jutri in zdravnika obiščejo, šele ko telo pokliče na pomoč. Tveganje za izgorelost ali smrt zaradi infarkta je zato pri njih večje, pogosto pa imajo tudi simptome, ki so posledica psihosocialnih dejavnikov.

Bolj zdravi, a ne tudi neproblematični

»Menedžerji so zelo dobro ozaveščeni o zdravem načinu življenja, ustrezno jedo in so običajno tudi dovolj telesno aktivni,« ugotavlja prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Čeprav je splošno uveljavljeno mnenje drugačno, strokovnjakinja zatrjuje, da je ta skupina ljudi nasploh bolj zdrava od drugih in je po obolevnosti ali umrljivosti ne moremo primerjati s splošno populacijo. Po svetovnih lestvicah zdravja so menedžerji zelo visoko, takoj za razvojnimi inženirji, pove sogovornica. Vseeno pa meni, da zdravstvene ogroženosti vodstvenega kadra ne moremo ocenjevati kot povsem neproblematične.

Podobno razmišlja prof. dr. Marko Noč, specialist kardiologije, vaskularne in intenzivne medicine, predstojnik Centra za intenzivno interno medicino v UKC Ljubljana. »Osebno največje tveganje pri tem poklicu vidim v sedečem, neaktivnem načinu življenja ter nezdravi in neredni prehrani, ki kmalu pripelje do prekomerne telesne teže. Dodatni zelo pomemben dejavnik, ki ogroža zdravje, je tudi morebitno kajenje,« ugotavlja. Menedžerjem, ki pridejo k njemu, zato svetuje redno telesno aktivnost, če je le mogoče, v naravi. Pomembni dejavniki so tudi zdrava in redna prehrana, vzdrževanje idealne telesne teže ter popolna abstinenca od kajenja.

Na Zavodu za varstvo pri delu, kjer letno opravijo 1500 menedžerskih pregledov, kot najpogostejša obolenja menedžerjev prepoznavajo endokrine bolezni, bolezni kardiovaskularnega sistema in mišično-skeletne bolezni. »Pogosta je tudi skupina nespecifičnih simptomov, ki predstavljajo predstadij bolezni, na primer povišan krvni pritisk, čezmerna telesna teža, mejno zvišane vrednosti krvnih maščob …,« ugotavlja asist. Maja Mikša Podobnik, specialistka medicine dela, prometa in športa. Naštete diagnoze so reverzibilne in jih je mogoče, če so pravočasno odkrite, v veliki meri izboljšati oziroma tudi vrniti v normalne fiziološke meje, je prepričana.

Med mišično-kostnimi obolenji so najpogostejše bolečine v križu in vratu ter ramenskem predelu. »Dokazano je, da imajo na njihov nastanek velik vpliv psihosocialni dejavniki; če ne najdemo objektivnih razlogov za bolečino in obolenje, ima preiskovanec resne težave,« eno od posledic izpostavljenosti menedžerjev stresogenim faktorjem poudarja Maja Mikša Podobnik.

Zdravnica je prepričana, da je v obdobju po epidemiji teh dejavnikov več kot prej, narašča tudi število primerov izgorelosti. »Epidemija je privedla do novega načina dela – dela od doma, tako pa se je še bolj zabrisala meja med službo in domom. Veliko pregledanih se je pritoževalo, da so oddaljeni od sodelavcev oziroma so jim odtujeni, dodatne pritiske pa je povzročila negotova prihodnost mnogih podjetij.«

Kaj je stres?

Prof. dr. Marko Noč sicer stres dojema kot subjektivno kategorijo, saj se ljudje zelo razlikujemo med seboj. »Z drugimi besedami, kar meni predstavlja stres, za koga drugega lahko sploh ni in obratno. Poznam ljudi, ki jih stresna situacija povsem paralizira, pa tudi take, ki potrebujejo prav stresni položaj, da pokažejo vse svoje sposobnosti. Bistvo je, da poznaš samega sebe, saj s tem lahko predvidiš veliko situacij in se nanje pripraviš.«

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak se strinja in meni, da je pri vodstvenih kadrih v veliki meri prisoten pozitiven stres, lahko bi rekli celo izziv. Če kaj res doživljajo kot stres, pa je to pri njih vseeno manj obremenjujoče kot pri kom drugem, je prepričana. Precej več zdravstvenih težav zlasti ob večjih gospodarskih spremembah oziroma krizah opažajo pri srednjem menedžmentu, ki je v tako imenovani sendvič poziciji. »Tveganje za izgorelost in smrt zaradi infarkta je pri njem večje,« poudarja. Med menedžerji na splošno pa je zagotovo tudi veliko prezentizma, saj ti zaradi obveznosti in (občutka) nenadomestljivosti na delo pogosto hodijo bolni ter se manjkrat kot druge poklicne skupine znajdejo na zdravljenju v bolnišnicah.

Dolgoletni direktor dr. Robert Ličen ima nekoliko drugačen pogled na izzive (nekaterih) menedžerjev. »Tisti, ki hodijo v službo zato, da kaj premikajo, ali pa tisti v kriznem menedžmentu so bistveno bolj pod udarom zaradi raznih vrst stresov,« opozarja ustanovitelj in direktor podjetniškega centra Pegasus ter meni, da je eden nevarnejših tako imenovani izvršilni stres. »Ko rešiš en problem, dobiš že drugega. Hitreje ko jih rešuješ, hitreje dobivaš nove,« opisuje začarani krog, v katerem se znajdejo mnogi zagnani podjetniki.

Na udaru so predvsem tisti, ki upravljajo spremembe ali delajo v kriznem menedžmentu, saj se poleg svojih ukvarjajo še s tujimi problemi. »Ko rešuješ podjetje, v bistvu rešuješ lastniku kožo. Več ko imaš empatije, bolj se osebno angažiraš, ker poskušaš ohraniti tudi čim več delovnih mest.«

V stalnem stresu so tudi tisti, ki so veliko na terenu in ogromno potujejo. Zaradi prevelike komunikacijske obremenitve se skušajo raztresti s pretiranim športom, tabletami in drugimi substancami, nekateri se zatekajo tudi k meditaciji in podobnim praksam.

»Imam kolege, ki so po nekaj let uživali litij in še kaj drugega. Ampak o tem se ne govori. Menedžerji prikrivajo svoje zdravstveno stanje, ker si mislijo, da je to nekaj slabega in potem nihče ne bo hotel sodelovati z njimi.« Dejstvo pa je, da se prej ali slej srečajo s posledicami. Ličen ne pozna človeka iz težkega menedžmenta brez zdravstvenih težav. »Premalo se zavedamo, da telo potrebuje ravnovesje, tako kot ga potrebuje življenje samo,« poudarja bistvo.

Vlaganje vase, v družino in podjetje

Celostni preventivni zdravstveni pregled na Zavodu za varstvo pri delu vključuje pregled specialista medicine dela, prometa in športa z natančno anamnezo, kliničnim pregledom, antropometričnimi meritvami, razširjenimi preiskavami krvi in urina, pregledom srčno-žilnega sistema, oceno ogroženosti za srčno-žilni dogodek ter ultrazvočnimi preiskavami posameznih organskih sistemov. Šele glede na tveganja pri posamezniku se zdravnik odloči tudi za preglede pri specialistih – kardiologu, ortopedu, gastroenterologu in tirologu, vse večkrat pa se priporoča tudi psihološka obravnava. »Glede na ugotovitve in indikacije pregled lahko razširimo na dodatne preiskave, vse za oceno zdravstvenega stanja. Na koncu v pogovoru obsežno razložimo rezultate preiskav in meritev ter damo navodila glede na ugotovitve,« pojasnjuje Maja Mikša Podobnik.

Ko se pogovarjajo s pacientom, seveda spregovorijo tudi o ohranjanju zdravja in poudarjajo pomen zdravega življenjskega sloga – pravilne prehrane, zadostne telesne aktivnosti ter dovoljšne količine kvalitetnega počitka in spanca. »Že v osnovne preglede v vedno večji meri vključujemo tudi psihološko podporo z antistresnim pogovorom in učenjem, kako se spoprijemati s stresom,« pravi specialistka. Med menedžerji še vedno prevladuje moški spol, vendarle pa je vse večji tudi delež žensk na vodilih položajih.

»Menedžerji so specifična skupina zaposlenih, ki si zaradi obremenitev pogosto ne vzamejo časa za svoje zdravje, ampak pridejo k zdravniku šele takrat, ko se pojavijo zdravstvene težave,« ugotavlja pri svojem delu Maja Mikša Podobnik. »Pri preventivnih zdravstvenih pregledih je poudarek res na preventivi, preprečevanju in zgodnjem odkrivanju obolenj, da se ohranjata zdravje in kakovostno življenje. Menedžerski pregledi so vlaganje ne samo v zdravje posameznika, ampak tudi v njegovo družino in prav tako v podjetje,« zatrjuje sogovornica.

Prof. dr. Marko Noč ob tem vseeno opozarja tudi na potencialno nevarnost menedžerskih pregledov. »Ti so seveda koristni, če upoštevajo značilnosti posameznika, čemur morajo biti podrejene morebitne nadaljnje preiskave. Če medicinska preiskava ni indicirana, je namreč lahko potencialno škodljiva, saj nas privede do slučajnih najdb, ki ne potrebujejo zdravljenja. Iz zdravega človeka tako povsem po nepotrebnem naredimo bolnika,« svari. Po njegovem mnenju je ključno, da zdravnik pri menedžerskem pregledu po temeljitem pogovoru s preiskovancem opravi le usmerjene preiskave, ki so medicinsko upravičene, in ne vseh, ki jih ima na voljo. Pri tem ga namreč, kot meni prof. dr. Noč, velikokrat žal vodi pretežno ekonomski interes.

Nadurno delo in psihični pritiski

Razloge za nastanek na začetku članka naštetih bolezni Maja Mikša Podobnik vidi v obremenitvah in zahtevah, ki jim je vodstveni kader izpostavljen na delovnem mestu. Pomemben dejavnik je psihična obremenitev zaradi načina in narave dela ter nadur. »Pogosto je potrebna 24-urna dosegljivost, med posebnimi zahtevami pa so še zmožnost odločanja in vodenja, komunikacijske in organizacijske sposobnosti, stabilnost osebnosti ter odsotnost psihopatološke simptomatike in težjih obolenj več organskih sistemov, kot sta kardiovaskularni in nevrološki, bolezni odvisnosti …,« našteva specialistka.

Tveganja, ki jih prinašajo delovna mesta menedžerjev, so velika odgovornost, stres, časovni pritiski in delo z ljudmi. »Specifiki njihove službe, ki predstavljata največje tveganje za zdravje in menedžerje s tem postavljata v skupino delovnih mest, najbolj izpostavljenih pojavu obolenj, pa sta nadurno delo in zahteva po nenehni visoki stopnji psihičnih obremenitev, ki jo narekujejo pritiski odločanja in omejenega časa.«

Rizični dejavniki so zagotovo povezani tudi s starostno strukturo vodstvenega kadra, saj fiziološki proces staranja s seboj prinaša povečano tveganje za srčno-žilna obolenja in bolezni mišično-kostnega sistema. Tako je za ohranjanje enake ravni psihofizične pripravljenosti treba vložiti več napora.

Premalo časa zase

»Zavedamo se, da je delo, ki ga opravljajo naše članice in člani, povezano z veliko odgovornostjo za vodenje podjetja in do ljudi, intenzivnostjo, neurejenim urnikom in tako dalje, kar vodi v stresne situacije in lahko vpliva na zdravje, zato občasno v naše programe vključujemo tudi vsebine s področja zdravja in dobrega počutja,« pravi direktorica Združenja Manager Petra Juvančič. Med drugim so tako pripravili delavnico o pomenu kakovostnega spanca, del njihovih dogodkov in drugih komunikacij pa so tudi teme, ki govorijo o pomenu skrbi za zdravje ne le pri zaposlenih, temveč tudi pri vodstvenih delavcih.

»Sicer ne bi mogli trditi, da se menedžerke in menedžerji, podjetnice in podjetniki ne zavedamo tveganj za svoje zdravje, temveč največkrat v ritmu najrazličnejših odgovornosti, aktivnosti in tudi potovanj razlog za premalo skrbi zase najdemo v pomanjkanju časa,« priznava sogovornica.

Uspeh ni samo denar

»Sam sem delal na polno in pozabil na ravnovesje. Rezultati so bili dobri, potem pa sem dobil račun,« se Robert Ličen spomni na kolaps, ki ga je sam doživel po letih opravljanja dela na področju kriznega menedžmenta. »Useka te tam, kjer je telo šibkejše, in zanikanje ne pomaga. Zaradi stresa sem pokasiral tudi poapnenje žil,« razkriva.

Kot opaža, danes veliko menedžerjev govori o izgorelosti, pa ne vedo, kaj to v resnici je. »Če hočeš izgoreti, moraš prej goreti. To pomeni, da se tudi pol leta ne spraviš iz postelje,« pravi in priznava, da je veliko podjetnikov vseeno na meji izgorelosti. »Sam sem enkrat že bil čez mejo, in ko si tam, dejansko padeš dol. To se pozna vse življenje in potem ravnaš čisto drugače,« je odkrit podjetnik, ki danes pri drugih ne dela več sprememb, ampak jih uči, kako naj sami kaj spremenijo.

Začetek je lahko sama redefinicija uspeha. Ob poslovnem uspehu nekega posameznika ne poznamo cene, ki jo je plačal za to. »Ne vidim veliko poslovno uspešnih ljudi, ki bi imeli urejeno življenje. Vsak je lahko bogat, če izbere denar namesto ljudi,« je prepričan Ličen, ki se sprašuje, koliko je uspešnih direktorjev, ki so hkrati uspešni starši, partnerji, prijatelji … »Srečen je tisti, ki je v svojem življenju vzpostavil ravnovesje. Če v življenju ni ravnovesja, ga tudi v telesu ne more biti. Kdor ga hoče doseči, pa se mora zavedati, da uspeh ni samo denar.«