Prvi v Evropi, osmi na svetu

Kje smo Slovenci na globalnem zemljevidu naklonjenosti do podjetništva? Kakšna je največja motivacija za ustanovitev lastnega podjetja in kakšno je mnenje o podjetnikih v Sloveniji? Raziskovalci so prepričani, da smo Slovenci nadpovprečno naklonjeni podjetništvu. Se strinjate?

Podatki letnega poročila o podjetniški naravnanosti (aktualno poročilo zajema podatke za leto 2016), ki ga pripravlja družba Amway v sodelovanju s tržno-raziskovalno družbo GfK, Tehniško univerzo v Münchnu in drugimi strokovnjaki iz različnih držav, kažejo, da smo Slovenci pozitivno naravnani do podjetništva, in to precej bolj, kot to velja za povprečje 44 držav z različnih koncev sveta, vključenih v raziskavo.

Indeks podjetniškega duha (AESI) meri mednarodno primerljive podatke o podjetništvu in kaže, kako naklonjeni so prebivalci držav podjetniškim aktivnostim in novim poslom. Indeks, sicer sestavni del globalnega poročila o podjetništvu, kaže, da so prebivalci držav Evropske unije v primerjavi s svetovnim povprečjem nekoliko manj nagnjene k ustanovitvi lastnega posla. A v Sloveniji imamo do podjetništva pozitiven odnos.

Indija na vrhu, Poljska na dnu

Indeks sestavljajo trije elementi: zaželenost (želja ljudi po ukvarjanju s podjetništvom), stabilnost (odpornost na pritiske socialnega okolja – prijatelji, družina ..., ki bi podjetnika poskušali odvrniti od posla) in zmožnost (lastna ocena sposobnosti oz. pripravljenosti začeti s podjetništvom). Rezultati med vključenimi državami uvrščajo Slovenijo na 8. mesto kot najvišje uvrščeno evropsko državo. Prva tri mesta zasedajo Indija, Kitajska in Tajska, na dnu lestvice pa so Japonska, Hrvaška in Poljska.

V povprečju je sicer 47 odstotkov evropskih anketirancev izrazilo željo, da bi se lotili lastnega posla in postali podjetniki. Prednjačijo predvsem mladi evropski respondenti, ki v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami kažejo največjo željo po samozaposlitvi – takih je kar 60 odstotkov. Z višjo starostjo želja po podjetništvu oslabi, kljub temu pa so anketiranci srednjih let najbolj samozavestni glede posedovanja potrebnih virov in sposobnosti, saj jih tako meni 47 odstotkov.

Zakaj po poti podjetništva?

V Sloveniji so vključeni v raziskavo kot največjo motivacijo za podjetništvo izpostavili osebno zadovoljstvo (med svojimi ključnimi motivatorji ga je omenilo 61 % vprašanih), neodvisnost od delodajalca (53 %), vrnitev na trg dela oz. alternativa brezposelnosti (47 %) in možnost sekundarnega prihodka (46 %). Na naklonjenost k samozaposlitvi učinkujejo tudi omejene možnosti zaposlitve, dojemanje podjetnikov kot vzornikov družbe ter pozitiven trend odnosa do podjetništva.

Kakšno pa je naše mnenje o podjetnikih? Katere lastnosti jim pripisujemo? Velika večina vprašanih se strinja, da se podjetniki radi naučijo kaj novega (93 %), so radi vodje (84 %) in želijo uživati življenje (84 %), manj pa jih je mnenja, da so tradicionalisti (57 %) in želijo pravico za vse ljudi (50 %).

Le malo razlik med spoloma

Če odgovore slovenskih anketirancev analiziramo glede AESI indeks, se kaže, da jih 71 odstotkov izraža željo postati podjetnik. Da jih družina ali prijatelji ne bi mogli nikoli odvrniti od začetka novega posla, potrjuje 77 odstotkov, da posedujejo potrebne veščine in vire za začetek novega posla, pa meni 63 odstotkov vprašanih.

Zanimivo je, da v Sloveniji pri tem ne zaznavamo opaznih razlik med moškimi in ženskami. Moški so sicer nekoliko bolj samozavestni glede ocene svojih zmožnosti (66 % moških in 59 % žensk meni, da ima ustrezno sposobnost), a pri želji, podati se v podjetniške vode, razlike med spoloma ni.

Kje so ovire?

Poročilo vključuje tudi zaznane ovire podjetništva v Evropi. Pri nas smo po rezultatih bolj optimistični kot drugje. Čeprav je globalno povprečje visokih 70 %, le 54 % vprašanih Slovencev meni, da strah pred neuspehom predstavlja oviro za začetek podjetništva. To ne pomeni, da bojazni nimamo, slovenski sodelujoči v raziskavi so med ovirami največkrat omenili gospodarsko krizo (20 %), pravne izzive (18 %), na vrh pa postavili strah pred finančnimi obveznostmi in morebitnim stečajem (34 %).

Rezultati še razkrivajo, da je mogoče okvir podjetništva v Evropski uniji izboljšati. Percepcija prijaznosti do podjetništva v Evropski uniji v primerjavi s preteklimi leti ostaja na isti ravni, zelo pa se razlikuje med posameznimi državami. Tu igrajo vlogo ob ekonomskem položaju tudi razlike v kulturi. Slovenci, ki znamo včasih hitro grajati domače okolje in razmere za podjetništvo, očitno le nismo tako pesimistični, kot se zdi včasih na površju, saj v višji meri ocenjujemo podjetniško klimo kot prijazno od večine drugih Evropejcev.

Se prepoznate v zapisanih lastnostnih?