trendi /

Še vedno čutim strast do avtomobilov

O tridesetih letih delovanja podjetja in njegovih zaposlenih bi lahko posneli celovečerni film, nemara celo nadaljevanko, a mi smo raje poklicali prvega generalnega direktorja Porsche Slovenija, ki je leta 1993 nastopil službo v novorojeni Sloveniji in sooblikoval tistega Porschejevega duha, o katerem se govori še danes. Gospod Norbert Windisch osebno.

Še vedno čutim strast do avtomobilov
Gospod Windisch, kako se spominjate leta ustanovitve podjetja in tistih časov, kakšna je bila takrat Slovenija?

Leta 1993 je v državi vladal velik optimizem. Čeprav Slovenija še ni bila del EU, je bila pot v svobodni svet Zahoda jasno vidna. Seveda je bilo takrat med staro jugoslovansko zakonodajo in novo slovensko sodno prakso veliko sivih lis. Improvizacija, pionirski duh in pripravljenost tvegati so bili nujno potrebni. Toda s hitro vzpostavitvijo visoko motivirane skupnosti trgovcev je bilo mogoče zelo naglo stopiti na resnično uspešno pot. Za nas je bilo pomembno tudi spodbujanje slovenskega izvoza – protidobav za nemške proizvajalce, kar nam je omogočilo izkoriščanje carinskih ugodnosti pri uvozu in doseganje konkurenčnih tržnih cen za naša vozila na slovenskem avtomobilskem trgu.

Pod vašim vodstvom je podjetje rastlo in se razvijalo. Na katere tedanje mejnike ste ponosni še danes?

Visoka motiviranost zaposlenih pri uvozniku in velika pripravljenost prodajne mreže, da se zelo hitro izkaže, sta privedli do tržnih uspehov, ki so navdušili tudi naše proizvajalce. Z veliko skupino trgovcev smo si zelo natančno ogledali tudi poslovanje z rabljenimi avtomobili v ZDA, kar je bil ključ do uspešne prodaje novih vozil. Zaradi tega smo z blagovno znamko Audi po evropskih standardih zelo hitro dosegli velik tržni delež. Podobno velja za blagovno znamko SEAT, pri kateri smo nekaj časa imeli tretji največji tržni delež v Evropi. In seveda smo bili še posebej ponosni, ko nam je tovarna Volkswagen kot prvim na Vzhodu podelila veliko priznanje za uvoznika leta. Še vedno se dobro spominjam telefonskega klica direktorja švicarskega uvoznika, ki mi je čestital zanj in dejal, da bi ga tudi on enkrat rad dobil. To priznanje sem vedno razumel kot nagrado za naše trgovce in zaposlene.

Vas avtomobilski svet še vedno navdušuje, spremljate vse trende in novosti? Bi si upali napovedati, kakšna bo prihodnost v avtomobilski industriji?

Po skoraj štiridesetih letih pri Porscheju še vedno čutim strast do avtomobilov, čeprav moram priznati, da nimam več pravega pregleda med številnimi znamkami. Mi je pa vendarle povsem jasno, da električna mobilnost, h kateri so se zavezali vlade in evropski proizvajalci avtomobilov, ne bo mogla v celoti pokriti trga. Menim, da imajo tudi motorji z notranjim zgorevanjem z e-gorivi ali celo vodikom še vedno dobre možnosti. To, da se danes kaj zdi tehnično nemogoče ali predrago, se zaradi visoke stopnje inovativnosti industrije lahko do leta 2035 tudi še spremeni.

Še kdaj obiščete Slovenijo, kam vas najpogosteje zanese in zakaj?

Še vedno rad hodim v Slovenijo, saj je bila trinajst let moj drugi dom. Seveda se je zaradi pandemije pogostost potovanj zmanjšala. Ne da bi razvrednotil številne čudovite slovenske pokrajine na severu in vzhodu, ampak rad se odpravim na Goriško, ker zelo cenim mediteranski način življenja. Tudi pri svoji hiši v Badnu imam štiri ciprese, zdaj visoke že deset metrov, ki mi pričarajo delček tega vzdušja.

Bi radi kaj sporočili tistim zaposlenim, ki so začeli skupaj z vami in so še danes v podjetju?

Zelo rad bi se zahvalil zaposlenim, ki so bili z menoj od začetka, pa tudi tistim, ki so se pridružili nekoliko pozneje. Izrazil bi jim hvaležnost za njihovo dolgoletno zvestobo in predanost podjetju Porsche. Upam in želim si, da bi vsi – ne glede na položaj – našli tisto poklicno izpolnitev, ki je bila vedno značilna za Porschejevega duha.