Aktualno

Barva denarja: ZELENA

20. sep 2021

Trajnostno poslovanje, krožno gospodarstvo, ogljična nevtralnost: kakšni so stranski učinki okoljskih zavez na uspešnost podjetij in zakaj je to pravzaprav pomembno?

Trajnostnost je iz potrošniškega trenda prerasla v nujo, ki prinaša tudi izrazite prednosti, zato se številna podjetja po vsem svetu odločajo za korenite spremembe svojega poslovanja z vrsto ukrepov za varstvo okolja in pravičnejšo družbo. Med njimi izstopa ogljična nevtralnost, saj je pravzaprav osnova trajnostnega delovanja.

Kaj je ogljična nevtralnost?

Ključni cilj pariškega podnebnega sporazuma je ogljična nevtralnost, kar pomeni, da želimo doseči ravnovesje med človeškimi izpusti ogljikovega dioksida v ozračje in njegovim zajemanjem v naravne ponore, med katerimi prednjačijo oceani in gozdovi. Po ocenah znanstvenikov lahko naravni ponori iz ozračja letno odstranijo do 11 gigaton ogljikovega dioksida, leta 2019 pa je bilo globalnih izpustov iz človeških virov 38 gigaton. Ogljično nevtralnost lahko uresničujemo z zmanjšanjem izpustov ogljikovega dioksida, pri čemer spreminjamo energetske vire in proizvodne procese, ter z odvzemanjem ogljikovega dioksida iz zraka, da nadomestimo izpuste, ki se jim ne moremo izogniti. Odvzemanje lahko spodbujamo z biološkimi procesi, kot so na primer pogozdovanje, zaščita naravnih habitatov, kmetovanje z uporabo ogljičnih gnojil in gojenje morskih alg, ali pa umetno s tehnologijami za črpanje ogljika iz zraka in njegovo skladiščenje globoko pod zemljo.

Različnim pobudam za ogljično nevtralnost na ravni meddržavne politike so se že pridružile velike mednarodne korporacije, kot so Microsoft, IKEA, Delta Air Lines, pa tudi Skupina Volkswagen z znamkami Volkswagen, Audi, SEAT, CUPRA, ŠKODA, Volkswagen Gospodarska vozila in drugimi. Volkswagen se je kot prvi avtomobilski koncern zavezal k izvajanju ukrepov za uresničitev ciljev pariškega podnebnega sporazuma in želi do leta 2050 postati ogljično nevtralen.

20 % MANJŠE SO BILE V MINULEM LETU POVPREČNE EMISIJE OGLJIKOVEGA DIOKSIDA PRI NOVIH OSEBNIH VOZILIH IZ PONUDBE KONCERNA VOLKSWAGEN V PRIMERJAVI Z LETOM 2019.

Omenjena podjetja v tem niso prepoznala le priložnosti za družbeno odgovorno aktivnost, ampak tudi dolgoročne pozitivne učinke na svoj ugled in finančno poslovanje. "Z evropskim zelenim dogovorom je na razpolago veliko denarja za investicije, ki ga moramo usmeriti v obnovljive vire energije in večjo energetsko učinkovitost. To ne prinaša le okoljskih, ampak tudi ekonomske koristi. Po pandemiji se ne smemo zadovoljiti le z normalizacijo gospodarstva. Evropa namreč potrebuje zelene inovacije za boljšo prihodnost. Podjetja so pripravljena na spremembe," je odločna Rebecca Harms, članica neodvisne komisije za trajnostno poslovanje v Skupini Volkswagen. S trajnostnimi cilji pa te velike družbe vplivajo tudi na manjša podjetja v svojih dobavnih verigah, ki se morajo prilagajati zavezam poslovnih partnerjev o ogljični nevtralnosti skozi celoten življenjski cikel izdelkov in storitev. Tako se je ta snežna kepa prikotalila tudi do slovenskih podjetij, predvsem tistih, ki imajo tuje lastnike. Ti poleg finančnih poročil pričakujejo tudi poročila o trajnostnem in družbeno odgovornem delovanju svojih podjetij, velik vpliv pa imajo tudi investitorji in banke, ki pri odločanju o financiranju v vedno večji meri upoštevajo tudi te vidike poslovanja.

Skupina Velux se je denimo zavezala, da izpustov ne bo le zmanjšala, ampak bo popolnoma izničila ves svoj ogljični odtis, ustvarjen od ustanovitve podjetja leta 1941, kar je skupaj 5,6 milijona ton ogljikovega dioksida. Ukrepov bo kar nekaj in prvi je ta, da se vključujemo v varovanje gozdov po vsem svetu oziroma na področjih, kjer je to najbolj pereče. Nadaljnji koraki pa bodo pregled proizvodnje, dogovori z dobavitelji in poziv drugim podjetjem v panogi, da se nam pridružijo,« je o trajnostnem poslovanju Veluxa Slovenija povedal direktor podjetja Vojko Golmajer. "99 odstotkov lesa za proizvodnjo prihaja iz trajnostno certificiranih gozdov, certifikate o trajnostnem gospodarjenju z lesom imajo tudi vse naše tovarne. V proizvodnji senčil ne uporabljamo zdravju in okolju škodljivih snovi, pri razvoju izdelkov pa razmišljamo tudi o njihovi razgradnji in reciklaži."

Prednosti ogljično nevtralnega poslovanja

"S podnebno nevtralnostjo podjetja na dolg rok zmanjšujejo tveganja," pojasnjuje Ana Struna Bregar, izvršna direktorica zavoda CER, Centra energetsko učinkovitih rešitev. "Gre za fizična tveganja, povezana s škodo, ki jo povzročajo podnebne spremembe, cenovna tveganja, ki smo jim bili pravkar priča ob izpadu dobavnih verig med pandemijo koronavirusa, in tveganja v proizvodnji, ki so povezana s tveganji ugleda. Izdelki in storitve, ki ne ustrezajo novim trajnostnim standardom, so namreč manj priljubljeni kot konkurenčni izdelki, ki jih že upoštevajo."

Prehod na ogljično nevtralnost je neizogiben proces, ki se mu prilagaja tudi regulativa. Evropska unija si je do leta 2050 zastavila zelo jasne cilje, ki jih namerava doseči tako s spodbudami kot tudi s kaznovanjem. Primer spodbude je postkoronski program okrevanja Evropske unije, v katerem je velik poudarek na zelenih tehnologijah in brezogljični preobrazbi gospodarstva. Ta korenček ima tudi svojo palico. Predstavljajo jo razne civilne pobude, ki opozarjajo na nezadostne ukrepe za preprečevanje onesnaževanja zraka, vode in površja. Evropska komisija na podlagi tega na sodišču EU proti državam članicam Evropske unije, ki kršijo okoljske direktive, vlaga tožbe, te pa jih oziroma nas lahko veliko stanejo. Ker se morajo pred takimi tožbami zaščititi, so države članice tudi veliko bolj aktivne pri kaznovanju kršiteljev. Nekatera podjetja so se temu poskušala izogniti s selitvijo proizvodnje v države tretjega sveta, a se je Unija hitro odzvala s predlogom mejne obdavčitve ogljika, ki bo preprečila tovrstne prakse.

Nevtralnost se splača

Če vas vse to še ni prepričalo, vas bodo morda občutni prihranki, ki jih ogljično nevtralna podjetja ustvarijo z uporabo trajnostnih virov energije, električno mobilnostjo, energetsko varčnimi stavbami, kroženjem materialov v proizvodnji in drugimi ukrepi za zmanjševanje okoljskega odtisa. Denar, ki ga s tem prihranijo, lahko vlagajo na druga področja, kar jim daje prednost pred konkurenco. Primer je trgovska veriga Hofer Slovenija, v kateri izpostavljajo prihranke pri notranji logistiki. Lokalna dobava sadja in zelenjave pomeni krajše transportne poti, s čimer znižajo stroške goriva in zaposlenih, hkrati pa zmanjšajo izpuste toplogrednih plinov.

"To je naša industrijska revolucija, ki je ne moremo več zaustaviti. Nekateri jo vidijo kot prihodnost, zato ji sledijo hitreje, vlagajo vanjo in črpajo sredstva za njen razvoj, s tem pa postajajo tudi njeni voditelji. Nekatera podjetja so vedno v prvih vrstah, druga pa kljub spremembam, ki se dogajajo okoli njih, poskušajo čim dlje delati po principu 'business as usual'," pravi Ana Struna Bregar. "Generacija, ki prihaja za nami, je bolj občutljiva. Vse, kar dela, mora imeti namen, ki je veliko več kot le dobiček. Zato tudi velika podjetja vidijo, da ne gre več drugače. Z družbeno odgovornostjo pridobivajo ugled, z njim pa stranke in kakovosten kader."


SKUPINA VOLKSWAGEN: OGLJIČNA NEVTRALNOST DO LETA 2050

Ogljična nevtralnost je obljuba, ki jo je svojim kupcem in širši skupnosti dala tudi Skupina Volkswagen z znamkami Volkswagen, Audi, SEAT, CUPRA, ŠKODA in Volkswagen Gospodarska vozila. To pomeni, da bodo v koncernu postopoma elektrificirali vsa vozila, ki jih proizvajajo v svojih tovarnah, kjer prav tako zmanjšujejo ogljični odtis z učinkovitejšo rabo surovin, energetsko varčnimi objekti, elektriko iz obnovljivih virov in drugimi ukrepi, ki ohranjajo naravno okolje. Izpuste, ki se jim ne morejo izogniti, izravnavajo z različnimi okoljevarstvenimi projekti, kot je na primer zaščita pragozda Kantigan Mentaya na otoku Borneo v Indoneziji. Spodbujajo tudi nove koncepte mobilnosti, kot sta souporaba in avtonomna vožnja.

»Dobro napredujemo na poti do ogljično nevtralnega podjetja. Emisije ogljikovega dioksida novih vozil iz naše ponudbe v Evropski uniji smo močno zmanjšali. K temu sta veliko prispevali predvsem znamki Volkswagen in Audi s svojo eofenzivo. Skupni cilj, določen za našo modelsko paleto za leto 2020, smo minimalno zgrešili. Račune nam je tukaj prekrižala pandemija covida-19. Zdaj na trg s še več privlačnimi e-avtomobili poleg Volkswagna in Audija prihajata tudi znamki CUPRA in ŠKODA. S tem bomo letos cilje dosegli na ravni celotne modelske palete,« je zadovoljen Herbert Diess, izvršni direktor koncerna Volkswagen.


Kje začeti? "Projekt ogljične nevtralnosti je kompleksen. Podjetja morajo podrobno pregledati svoje notranje in zunanje procese, pa tudi svoje poslovne partnerje, dobavitelje in stranke. Večja podjetja pripravijo strategijo razogljičenja in zaposlijo trajnostne menedžerje ali pa kar celo ekipo, ki spremembo integrira v njihov DNK. Manjša podjetja težko spremljajo vse, kar se izjemno hitro dogaja na tem področju, zato jim CER ponuja vso pomoč in podporo," pojasni izvršna direktorica Centra energetsko učinkovitih rešitev. Okoljske poslovne nevladne organizacije, kot je CER, ki deluje že od leta 2012, malim podjetjem pomagajo z informacijami, ozaveščanjem, mreženjem in vpeljevanjem v nove poslovne ekosisteme, ki združujejo trajnostno aktivna podjetja. Vključeni so v širšo skupnost Sustainable Business Network Europe, ki se obvešča o novih regulativah, spremembah in primerih dobre prakse. Podjetja, ki jih zanima ogljično nevtralno poslovanje, se lahko povežejo s takšnimi organizacijami in se sprememb lotijo sistemsko. Prehod na ogljično nevtralnost namreč zahteva znanstveni in celovit pristop, zato je pri tem dobro imeti ob sebi strokovnjake z znanjem in izkušnjami. V prvem koraku se navadno pregledajo stanje in potenciali ter izračuna ogljični odtis organizacije. To je podlaga za pripravo strategije trajnostnih sprememb in oceno investicije, ki obsega prilagoditev tehnologij, načina dela, poslovnih modelov in dobavnih verig. Od tu naprej se je treba izkazati s konkretnimi dejanji, saj sama vizija in obljuba ne zadoščata. Prehod na ogljično nevtralnost navadno zahteva sodelovanje vseh zaposlenih v podjetju in še partnerskih organizacijah, zato sta pomembna tudi jasno komuniciranje in spodbujanje sprememb. Na koncu tega procesa pa so seveda še kupci, ki vas bodo za takšno odločitev gotovo nagradili.

22 % MANJŠI V PRIMERJAVI Z LETOM 2019 SO POVPREČNI IZPUSTI OGLJIKOVEGA DIOKSIDA PRI NOVIH OSEBNIH VOZILIH V EVROPI, KAR JE OKROG ŠEST MILIJONOV GRAMOV POD ZAKONSKIMI CILJI.


Evropska unija želi z ambiciozno podnebno politiko do leta 2050 doseči, da bi Evropa postala prva celina, ki odstrani toliko izpustov ogljikovega dioksida, kolikor jih ustvari. Do leta 2030 pa si Unija prizadeva izpuste v primerjavi z letom 1990 zmanjšati za 60 odstotkov. Tako bo projektom za boj proti podnebnim razmeram v tem desetletju namenila vsaj tisoč milijard evrov javnih in zasebnih sredstev. Akcijski načrt za učinkovitejšo rabo virov s prehodom na čisto, krožno gospodarstvo ter za zmanjšanje onesnaževanja in obnovo biotske raznolikosti je opisan v evropskem zelenem dogovoru.

Kot članica Evropske unije in podpisnica pariškega sporazuma mora tudi Slovenija pripraviti dolgoročno podnebno strategijo, ki bo začrtala pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050. Da bi dosegli ta cilj, moramo do leta 2050 izpuste toplogrednih plinov glede na leto 2005 zmanjšati za skoraj 90 odstotkov. Ključni bodo ukrepi, kot so izkoriščanje obnovljivih virov energije, energetska prenova stavb, električna mobilnost ter spodbujanje energetske in snovne učinkovitosti v industriji, ki bo znižala stroške energije in izboljšala konkurenčnost. Načrtovane investicije bodo poleg okoljskih učinkov zagotovile tudi nova in perspektivna delovna mesta, s tem pa tudi dolgoročno gospodarsko stabilnost. Seveda ne bo šlo brez sodelovanja vseh vej gospodarstva, ki v zeleni preobrazbi igra glavno vlogo.


 

6 blagovnih znamk pod isto streho