Aktualno

#10

23. apr 2021

Drži ali ne drži?     |     Trditev #10


"Množična električna mobilnost bo sesula elektrodistribucijsko omrežje in posledično zahtevala ogromna vlaganja v ta del elektroenergetike."


Kot argument, da se to ne bo zgodilo, navajamo primer Elesa oziroma povzemamo, kako se je lotil tovrstnega izziva. Kot skrbnica elektroenergetskega sistema Republike Slovenije je ta družba odgovorna za to, da je električna energija vedno, štiriindvajset ur na dan, in povsod na voljo za vse potrebe, tudi za vožnjo z električnimi avtomobili. Ob tem želi Eles vzpodbuditi razvoj množične elektromobilnosti, saj jo je prepoznal kot učinkovito pomoč pri uravnovešanju obremenitev elektroenergetskega omrežja. Za obvladovanje izzivov, povezanih z množično elektromobilnostjo, je zasnoval koncept E8 za množično polnjenje električnih avtomobilov z majhnimi močmi in vodenim odvzemom električne energije. Kaj zagotavlja sistem in na kakšen način bo mogoče v prihodnje preprosto povezati večje število električnih avtomobilov z elektroenergetskim sistemom Slovenije ter zadostiti potrebam po mobilnosti brez večjih težav v električnem omrežju, lahko predstavimo s polnilno infrastrukturo na sedežu družbe v Ljubljani.

Na parkirišču pred zgradbo uprave Elesa stojijo štiri polnilnice s po dvema priključkoma moči 22 kilovatov. Skupna priključna moč interne polnilne infrastrukture je torej 176 kilovatov, kar lokalno omrežje zdrži brez težav. Glede na to, da v Sloveniji povprečen avtomobilski voznik na dan prevozi 40,3 kilometra in je poraba električnega avtomobila ob prevladujoči avtocestni vožnji (z izgubami pri polnjenju vred) 21 kilovatnih ur elektrike na sto kilometrov, je za povprečnega uporabnika dovolj približno 8 kilovatnih ur električne energije na dan. Če bi se avtomobil polnil z močjo 2 kilovata, bi za prevzem te količine električne energije iz omrežja potreboval štiri ure. Ob zagotovljeni priključni moči 176 kilovatov bi se v štirih urah za dnevne potrebe mobilnosti napolnile baterije 88 avtomobilov, v osmih urah, kolikor časa so med delovnikom parkirana vozila zaposlenih, pa 176 električnih avtomobilov.

Da bi to bilo mogoče, je seveda vsa parkirna mesta treba opremiti s polnilnicami in jih povezati s centrom upravljanja, kar se lahko zagotovi tudi z zalednim sistemom upravljanja polnilnic MOON charge, ki ga upravlja Porsche Slovenija. Ta usklajuje potrebe po mobilnosti oziroma električni energiji na dnevni ravni za vsak avtomobil oziroma uporabnika posebej. Nekdo se pač vozi v službo iz Celja, drugi pa na dan z avtomobilom ne opravi poti, daljše kot 20 kilome- trov. Povprečje vseh voženj je 40,3 kilometra, kolikor pokaže uradna državna statistika. Vodeno množično polnjenje električnih avtomobilov v delovnem času bo omogočilo tudi razbremenitev omrežja ob morebitnih presežkih električne energije iz sončnih elektrarn, ko uporabnikov električnih avtomobilov ni doma. Ko se bo množično uveljavila tehnologija polnjenja V2G, ki bo omogočala pretakanje električne energije v baterije in iz njih, pa zagotavljanje stabilnosti elektroenergetskega sistema brez množične elektromobilnosti in drugega življenjskega cikla odsluženih baterij električnih avtomobilov v vlogi hranilnikov energije iz obnovljivih virov ne bo več možno.


Trditev, da bo množična električna mobilnost sesula elektrodistribucijsko omrežje in posledično zahtevala enormna vlaganja v ta del elektroenergetike, je zato še ena izmed laži skeptikov in NE DRŽI. Treba bo le obveznosti iz zakonodaje glede postavitve zadostnega števila polnilnic za električna vozila uskladiti z najnovejšimi spoznanji, tehnologijami in praksami na tem področju. Vlaganja elektrodistribucijskih podjetij s sredstvi, ki jih sleherni odjemalec električne energije plača za omrežnino, pa bo treba čim prej in v čim večjem obsegu usmeriti v krepitev oziroma nadgradnjo prenosnega omrežja, da bo to zmoglo vse tisto, kar predvidevajo na primer Elesov koncept E8 in rešitve MOON charge.



Nazaj na uvod

6 blagovnih znamk pod isto streho